Latin

Taras Bulba - Mongol hel - 6

Süzlärneñ gomumi sanı 4460
Unikal süzlärneñ gomumi sanı 2060
0.0 süzlär 2000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
0.0 süzlär 5000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
0.0 süzlär 8000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
Härber sızık iñ yış oçrıy torgan 1000 süzlärneñ protsentnı kürsätä.
Ider zaluu sajn er, Kopitan gedeg hasag, polš tsergijn bas neg ih baatar ertej tulaldan, udtal bajldaad gardan notsoldož dajsnaa dijlž, hurts turk hutgaar henhdeg rüü n čičtel, anasangüj čamarhajgaa buuny haluun sumand čivhijtel tsohiulan ojčiž ühžee. Kopitanyg Polš noyony erhem yazguurt, ertnij vanguudyn ovogt tsever üzemžit baatar sajn er buudan unagaažee. Ter baatar er gangan ulaan morioroo davhiž, tooroj mod šig najgalzan baatar buyaryn id čadal üzüülž, hoyor zaporož hünijg örööl örööl bolgon tas tsavčaad, Fedor Korž gedeg hasag sajn erijg mortoj n unagaaž, morijg n buudaž, eznij n moriny n tsaanaas žadalž, olon hünij tolgoj garyg tasar tasar tsavčin, Kopitanyg čamarhajgaar n buudan unagaasand, Nezamajkijn hüreenij ataman Kukubenko ene hüntej l bi er čadlaa üzeh yum san gež hašhiraad morio dovtolgon ter sajn erijn araas dajran orohdoo ojr havd bajsan bügdijg tsočtol neg ih muuhaj hašhiran dajrsand ter Lyah morio geneted ergüülž öödöös n dajrah getel mor n Kukubenkijn hašhirsnaas busgan ürgež, haliv üsreed Kukubenko hojno n buudaž hoyor dalyn dunduur n haluun sum šigtgesend Lyah er morinoos ojčivč bas l tulah sanaataj bolovč gar n selmee daahaa bajž, Kukubenko hünd mesee hoyor garaaraa örgöž zevhijrsen uruul am ruu n tsavčin, dun tsagaan hoyor šüdijg bulga tsavčin, helijg n hoyor angi tas tsohiod, aman hüzüüg n haga tsavčiž mesee gazar šaatal dajsnaa üürd hösör hevteh hüür bolgov.
Erhem tajžijn tsus n golyn ereg deer urgasan bürelgenijn žims šig ulaan tsus n öödöö god hijž olgojdood, altan hatgamal šar deelijg n budaž orhiv. Kukubenko hedijn ter dajsnaa orhiod nezamajkijnhantajgaa bas neg ovooroldson olny züg šurgan orloo.
— Ijm sajhan huvtsas hunar orhih gež dee! geed Umany hüree tsergijn ataman Borodaty, Kukubenkijn alsan tajžijn hevtež bajsan gazar nöhdöösöö tasarč ojrtood, bi doloon tajžijg alaad, ijm goyo huvtsastaj hünijg üzeegüj bilee gež Borodaty olzond šunaad üne ihtej ömč huvtssyg n avah gež böhijgööd, erdenijn čuluu šigtgesen hujtaj turk hutgyg n avč altan zoostoj hetevčijg n büsnees n tajlž, dursgal bolgon hadgalž yavsan hüühen hünij üstej, tsalin möngötej, narijn huvtsastaj uut züüž yavsnyg multlan avaad, Borodaty hoyor udaa morinoos hovh tsohiulž neleed sajn šarh temdgijn dursgaltaj bolson önööh ulaan hamartaj tugč noyonyg araasaa dajran orohyg medsengüj, ter sambaand n önööh tugč noyon dalajhyn iheer dalajž, Borodatyn böhijsön hüzüü deer selmee buulgaž, eded šunasan hasag erijn čijreg tolgoj n üsren ojčood, tolgojgüj hüür n orčin gazar tsusaar šüršin unaž, hasag ter erijn süns n ijm čijreg biees ingež zuurd hagatsah gež dee gež hilegnen gomdsoor deešee öndrijn züg degdžee. Önööh tugč noyon ter atamany sevlegt tolgojg šüüren avč multsaglan ganzagalah gež zavdtal öšöö avagč sürhij er ajsuj hürč irlee.
Ogtorgujd halin nisegč hartsaga šuvuu, hüč iht žigüüree devž, hed hed ilen halin ergeed geneted, ölgööstej yum šig neg gazar togton zogsood, zamyn hažuud duugarč bajgaa er Büdnee šuvuug sum šig harvan šaadagtaj adil Tarasyn hüü Ostap ter tugč noyonyg geneted dajran dovtolž bugujldaad, hüzüügee boomiluulsan tugč noyony hüren ulaan tsaraj n ulam ulaan bolž gar buugaa yaaran šüürtel, gar n tataldaž buugaa čiglüülž čadsangüj, demij l tsagaan talyn züg buudžee. Ostap ter tugč noyony emeelijn ganzaganaas olzolson hünij gar hüleh gež avč yavdag myandsan hüleeg tajlž avaad, gar hölijg n hüleed, hülgijn üzüürijg emeeldee torgož Umany hüreenij tsergijg, Ataman dargynhaa nas barsand yoslol güjtsetge gež öndör duugaar hašhiran zarlasaar tugč noyonyg čiren davhižee. Umanynhan, hüreenijhee Ataman, Borodatyg ügüj bolž gež sonsmogts, bajldahyg bajž yasyg n avah gež davhildan hürč ireed henijg hüreenij Ataman bolgoh bilee gež heleltsež, er n zövšildön heleltseed č yuu geh be. Bulbagijn Ostapyg l Ataman bolgovol zohih biz ee. Nasaar ter hün baga düümed bolovč, uhaan sanaa n övgön nastaj hün šig hašir mergen bilee gež togtov.
Ostap, malgajgaa avaad hasag nöhdödöö yos hijž tal ögööd, dajn hijž bajgaa tsagaar biee nas baga hašir üzeegüj gež nurših tsag bus tul dajsny böögnörsön gazar šuud nöhdöö udirdan oruulž ataman darga bolgož songoson n aldaagüj bolsnyg agšin zuur üzüüllee. Lyahuud hereg gorgüj bolloo gež medeed, uhran zajlž, öör gazar tsuglan ovooroldsond namhan hurandaa, hermijn haalgany tušaa zeheestej zogsož bajsan dörvön zuun tsergijn züg gar zangan dohiloo. Ter tsereg, üher buuny horgol sumaar hasag tsergijn ovoorson gazar buudaž, gagtshüü tusaž onoson n tödij l olongüj. Harin, dajn bolž bajgaag nüd bültijn harž bajsan, hasag šaryg tussand olon šar tsočin möörč, hasgijn hašaag dajran orood, hašaa tereg evdež, olon hünijg gišgelen süjdlev. Ter zavsar, dald gazar bügž bajsan Taras Bulba horoo tsergee daguulan uuhaj hijž, ührijn öödöös sürtej dajran orž galzuuran dogširson olon šar, ter ih uuhaj hijž dajran orson hasag tsergijn sürtej duunaas ajž, gedregee ergeed lyah tsergijg dajran, mortoj tsergijg gišgelen süjdelž, dajsny tsereg bügdijg üjmüülen sandraaž süjd hijv.
— Ee, bolž bolž! Eznij alba haaž bajsan šar maan, odoo tsergijn alban haaž, ih tus bolloo gež zaporožijnhan zorig orž hašhiran dajraad, ih l olon dajsnyg hyadan alav. Metelitsya, Šilo hoyor Pisarenko, Vovtuzenko zereg olon hün, er čadlaa gargav. Lyahuud, hereg biš bolov gež sandraad, hiur dalbaagaa yaaran delgež hermijn haalga nee! gež hašhiraldav.
Tömör büreestej ih haalga hyahnan neegdež, tenhee tamir tasarsan, toos tovrog bolson morton tsereg, hotondoo orž bajgaa hon šig hermijn haalgaar bužignan orž ehlev. Zarim Zaporožijnhon tednij hojnoos gezeg daran orohyg zavdaad, Ostap, öörijnhöö Umanyhnyg, noyon ah düü nar, ter hermees holdož üz, holdož üz gež zugtaž bilee. Tegdeg n ih l zöv bajžee. Önööh herem deerees ih baga buugaar sürhij buudaž olon hün hohirč bilee. Ter zavsar žanžin hürč ireed, Ostapyg magtaž, šine ataman bolovč, tsergee udirdah n, huučin hašir ataman šig ažee gež magtav.
Övgön Taras, yamar šine atamanyg helž bajna gež ergež haraad Umanyhny ömnö atamany byaluu gartaa bariad, malgajgaa zulaj deeree hazgaj taviad, morin deeree sürtej üzegdež bajgaag n haraad Haraač! gež ih l bayarlaad, hüügee ingež hündetgen örgömžilsönd Umanyhand bayar hürgev.
Hasag tsereg dahin uhraad ačaa bajrandaa očih gež bajtal n huvtsas nömrög uragdsan lyahuud, dahin hotyn dalan deer garč ireed, goyo goyo deeltüüdijn ünetej goyo deel n tsus byalhaž, sajhan zes malgaj n toos daragdsan bajdaltaj üzegdev.
— Za, bidnijg hülž orhino gesen čin al be? gež dooroos n Zaporožijnhan hašhiraldav.
— Ta naryg daa! gež önööh büdüün hurandaa deerees n olsoo üzüülž, etsež toos tovrog bolson tsereg bie biee zanan haraasaar, hoyor talaas ügend hurts neg n bie biee dajran avaltsaad, tsömööröö tartsgaaž, zarim n bajldaand yadraad, tür amshijž, zarim n šarhandaa šoroo hijž, alsan dajsny ünetej huvtsas alčuuryg šarhaa booh n tsuu tataž bajlaa. Tenhlüün neg n dajnd unasan tsergijn hüürijg oršuulah yoslol güjtsetgeh gež, žad selmee nüh uhah, malgaj hormojndoo uhsan šoroo hijž nühnees garaad, hasag erčüüdijn yasyg hündetgen oršuulž, mahčin bürged hereend nüdijg n uhuulahgüj gež, nojton šoroogoor bulž daraad, lyah hüürijg emneg aduuny süüld hamaa namaagüj uyaad, tsagaan talaar hööž, udtal tašuurdan davhiulahad, dogšin mor ehlen donhol, guu žalga, usan tatuur dunduur davhitsgaan, tsus šoroo bolson lyah hüür gazar tsohilon čiregdev.
Tegeed, hasag tsereg, hüree hüreegeer orojn hool ideh gež hüreelen suutsgaagaad, hojč üeijn hün, yavuul hajguulyn heleltseh domog boloh tulaan bajldaanyhaa yavdlyg udtal yartsgaaž, ih l oroj boltol untsangüj. Övgön Taras, tednij dund bodlogo bolsoor dajsan tsergijn dund Andrij üzegdsengüjn učir yuu bilee gež untahyg martan bodož, urvasan ter Yuda, öörijnhöö tsergijn öödöös garah zürh hürsengüj yuu, esvel ter žüüd, hudal helž, Andrij dajsand barigdsan bol uu gež gajhan bodtoloo Andrijg em hünij ügend ih l oromtgojg bodož olood gašuudan gasalž, hüüg n erhendee oruulsan ter polš hüühnijg ih l öšin zanav.
Ter öšöögöö avč, goyo sajhny n č harahgüj, ötgön sajhan gezegnees n üsden čireed, hasag tsergijn dunduur tsagaan talaar čireh yum san. Öndör uulyn orgil dah hajldaggüj tsastaj züjrlemeer sajhan höh mörij n gazar čirseer tsus nöž, šoroo toos bolgoh yum san. Hongor sajhan bieijg n üe möčöör salgaž orhih yum san gež ter hüühnijg hedij horsovč, margaašijn ödör čuham yuu boloh zayaataj bajgaagaa medehgüj učraas Bulbagijn nojr hürseer untžee. Hasag tsereg, hoorondoo yar yarsaar arhi dars amsdaggüj haruulyn tsereg, galyn derged šönijn tuuš nüd anilgüj manaand zogsžee.


VIII


Nar, tengerijn dundad hüreegüj bajtal, büh Zaporožijnhan, hüree, hüreegeer hüreelen tsuglaž, Sečees hasag tsergijn ezgüj hojguur tatar dajran orž harajsan barajsan bügdijg talan tonood, hasag tsergijn dald gazar nuuž hadgalsan san hömrögijg maltaž avaad Sejčid bajsan bügdijg alahyg n alž, olzlohyg n olzlood, büh süreg malyg n talan tuuž Perekopyn züg čiglesen medee hürč irsen bajžee. Ter olzlogdson olny dotroos gants Maksim Goloduha gedeg hasag zamdaa tataaryn garaas am zolbin garč, tataaryn Mirza noyonyg hutgalž alaad, altan tsehin zoostoj uutyg n avaad tatar mor unaž, tatar huvtsas ömsööd hoyor šönö büten hagas ödör zugtaž, morio tügšiž ühehed zamdaa bas neg mor yuülž, ter morio tügšiž ühehed, bas neg mor olž unaad, Zaporožijnhnyg Dubno hotyn derged bajgaa surag olž ter guravdugaar morioroo Zaporožijnhny buudal deer hürč irsen bajžee. Ih ayuul tohioldsonoo heleed, yamar učraas tijm gaj bolson bilee. Üldsen Zaporožijnhan hasag zanšlaaraa arhi uuž sogtuuraad, šal sogtuugaar barigdav uu, tsergijn san hömrögijg nuuž bulsan gazryg tataaruud yaaž olž medev gedeg učryg ogt helž čadsangüj, zamdaa ih l agsagdan yadarč, hamag bie n havagnaad, nar salhind nüür n gandaad, ter doroo ojčood böh gegčeer untčihaž bilee. Zaporožijnhan, tijm hereg tohioldohod olzlogdson hümüüs baga Azijn zah zeel, Smirna hot, Krit arlyn zereg hün amtny sanaa onoond oroogüj gazar, sevlegtej Zaporožijnhny tolgoj n üzegdež boloh tul, dajran uulgalsan dajsny hojnoos am tosož, nöhdöö salgah gež ter doroo höötsöldön davhidag zantaj bajž bilee. Ter učraas büh Zaporožijnhan tsuglaž, ah ihsijn surgaal, ataman darga naryn tušaal sonsoh gež tsuglarsangüj, erh tegš zövlön togtoh gež tsuglasan tul negd negengüj tsömööröö malgajgaa ömsötsgöön iržee. Ah ihes maan sanal zövlögöönöö garga! gež olny dotroos hašhiraldan, žanžin, sanal zövlögöönöö hel gež šaardav.
Ž̌anžin n malgajgaa avaad, žanžny huviar biš, nöhrijn huviar olny züg handaž, namajg hündetgež minij sanal zövlögöön sonsohyg hüssend bayarlav gež hasguudad tal ögööd, ögüülrüün:
— Bidnij dund nas ahmad mergen tsetsen hün olon bolovč ta bühen namajg ingež hündetgen sonsohyg hüsvel, minij sanalaar bolohul, nöhöd min tsag öngörüülelgüj tataaryn hojnoos neheh heregtej. Ta nar tataaryn zang andahgüj šüü dee. Manaj, hürč irehijg tataaruud herhevč hüleehgüj, baraa turuugüj bolž orhino šüüdee. Minij sanal gevel, hödölž üze. End bid čadlaa üzüülž, lyahuudad hasag erijn erelhgijg gold n ortol medüülsen šüü. Šašnyhaa tölöö öšöögöö bid čadah čineegeeree avlaa. Ene hooson hot sahiad suusny nemer odoo baga bolžee. Minij sanalaar bol odoo mordyo gež helehed n,
— Odoo mordyo gež Zaporožijn olon hüreenij tsereg šuugildan duugarlaa. Ter üg, Taras Bulbagijn setgeld tun nijlemžgüj sanagdaž, umryn žigüün tsan bolson orojtoj, Uulyn magnajd urgasan söög met har buural hutgaldsan ötgön hömsgöö atiruulan:
— Ž̌anžny sanal araj buruu bolov uu? ingež helemgüj tsag biš üü! Lyahuudyn gart olzlogdson manaj nöhöd end hotsroh gež bajgaag žanžin martaž orhiv uu daa. Nöhörlölijn erhem ariun yosyg tevčeed, ah düü naraa amdaar arsaa övčüülbel övčüüleg. Ukrain dah šildeg oros baatar ers bolon, Getman sajdyn muug n üzsentej adil, manaj hasguudyn bieijg üe möčöör n salgaad, hot tosgonoor üzüülž yavag gež bajgaa yum uu ta? Manaj dajsan, bidnij erhemledeg šüteenijg darlan doromžilson n bagadav gež üzež bajna uu? Bi, ta bühnees asuuya. Er n bid yuu bolž bajna aa? Nöhröö har gazar ühvel üheg gež nohoj šig hayaž orhidog tijm hasag hün bajž boldog yum uu, herev buural sahal ruugaa nulimuulaad, dajrah muu ügeer helüüleed, hasag neree ogt bodohoo bajsan yum bol, bi tijm hün biš. Gantsaaraa č gesen, bi üldene gehed n zogsož bajsan olon zaporož naryn setgel hödöllöö. Ž̌anžin tehed ögüülrüün:
— Baatar hurandaa, či tataaryn gart bas l manaj nöhöd orood bajgaag martav uu? Tednijg odoohon salgaž avdaggüj bolbol, tednijg maan neg nasaar n buruu nomtny bool bolgon hudaldaž hohiruulahad hürgeed, ter n ühlijn muugaar tarčilgan tamlaž ühüülsnees dor boloh gedgijg ta martav uu? Hristosyn šašintan bidnijg tsusaa ursgaž olson ed, ölög, san hömrögijg odoo dajsny gart orood bajgaag martaž orhiv uu? gehed n olon hasag, tsöm bodlogo bolž, heleh ügee olž yadlaa. Nöhrijn žurmyg evdsen muu nertej bolohyg tednij hen n č hüsehgüj bajv. Tegž bajtal, olny dundaas büh Zaporožijn tsereg erijn hamgijn nas ihtej Kasyan Bovdyug uragš davšin garlaa.
Ter hün, hasag bühend hündteegijn deer, hoyor udaa č žanžind songogdož dajnd baatar er bajžee. Gagtshüü nas deer garč, ayan dajnd yavahaa bajgaad, hünd üg zaah zövlöh durgüj bolž, urdyn yavdal, hasag tsergijn ayan dajn hijsnijg yarih sonin üg hasag tsergijn hüreend heleltsehijg sonsož hevteh durtaj hün bolž bilee.
Tehdee, hünij ügend höndlöngöös üjmüülen hutgalddaggüj, čih tavin sonsood amnaasaa salgadaggüj bogino gansnyhaa ünsijg huruugaaraa darž nüdee anshijgeed suuž bajhad n untaž bajgaa, sonsož bajgaa al n č medegddeggüj tijm zantaj hün bajžee. Ayan dajnd olny yavahad geree sahin suudag bolovč, ter negen udaa övgönij setgel hödölž, hasag yosoor garaa zangaad, za yaaval č yaag! Bi č gesen neg yavaad üze. Hen medeh ve. Hasag tseregt minij bie mön neg tus nemer bolž magadgüj gež mordson hün bajžee. Ter övgönij üg helž bajhyg er hedijn sonsoogüj hasguud hurlyn ömnö davšin garč irehed n čimeegee nam bolgož, Bovdyug maan yuu heleh n bol? gež čihee tavžee.
— Noyon düü nar min, odoo minij üg heleh eelž irž dee gež ter övgön ügee ehleed, övgön namajg hüühed min sonsono uu? Ž̌anžny üg mergen zöv bajna. Büh hasag tsergijn tolgoj n bolson hünij huviar, tsergijnhee hojnoos sanaa setgel tavž, tsergijn sang bodoh hünij huvd, sayayn helsnees ilüü mergen yuu heleh ve?
Za minij heleh üg ene bilee. Odoo minij heleh bas neg ügijg sonsono uu? Ter heleh üg min yuu bilee? gevel, Taras hurandaa č mergen züjtej üg hellee. Burhan tenger öršööž, nas n urt bolog. Ukraind maan ijm hurandaa olon boloh bolog. Nöhrijn žurmyg erhem bolgoh n hasag hünij hamgijn erhem yos, hamgijn tergüünij ner törijn hereg. Bi odoo hürtel naslahdaa, noyon düü nar min, er, hasag hünijg nöhröö hayasan yum uu hudaldsan gež sonsoogüj bilee.
End dajsny gart bajgaa nöhöd, tend dajsny gart orson nöhdijn al al n č ta bidnij nöhöd mön šüü dee. Bügdeeree bidnij hajrtan šüü dee. Ingehed, bi yuu heleh gež bajgaa yum be? gevel tatart avtagdsan nöhdöö hajrlah n tataaryn hojnoos yavbal yaana? Lyahyn gart ozlogdson nöhdöö hajrlaad ünen zöv hergee dutuu zuuram hayahgüj gež bodson neg n endee üldvel yaana daa? Manaj žanžin maan, üürgijn yosoor, yavah tsergijn hamt, tataaryn hojnoos mordood, end üldeh tsereg n öörtöö zahirah ataman songovol yamar bajna. Üünd, tsal buural namajgaa songoyo gevel, minij l sanahad Taras Bulbag l zahirah Ataman bolgovol tümen züjtej bajna daa. Bidnij tümen er čadlaar tüünijg güjtseh hüngüj šüü dee gež heleed, övgön Bovdyugijn čimeegüj bolohod, olon hasag tsereg tsöm övgönij uhaan zaasand bayarlaž, malgajgaa deeš n örgötsgöön, övgön aavyn ačtaj üg mergen sajhan bajna! Duugüj bajž bajž, neg üg helehed ajhavtar mergen uhaantaj helž dee. Ene ayand mordohdoo bi č gesen, hasag tseregtee tus boloh magadgüj gež ih l učirtaj üg helž mordson bajžee, övgön maan hemeen olon bügdeeree bahdan hašhiraldav.
— Za, bügdeeree ene sanalyg zövšööröh üü? gež žanžny asuuhad, hasguud:
— Bügdeeree zövšöörnö öö, zövšöörnö! gež hašhiraldav.
— Tegvel, manaj ene hural zövlögöön tarah n züjtej šiv dee? gehed,
— Züjtej züjtej! gež hasgijn hašhiraldahad, žanžin ögüülrüün.
— Za, hüüheed, odoo tsergijn tsaaz sons geed uragš davšin malgajgaa ömsöhöd n olon Zaporožijnhan bügd ah hünij üg surgaal helehed hündetgedeg yosoor, malgajgaa avč, dorogš harž zogsov.
— Za, noyon ah düü nar! Tataaryn hojnoos mordoh hün baruun tijšee, endee hotsroh gesen hün züün tijšee yalgar. Hüree tsergijn olonhyg Ataman darga n dagaž yavag. Tsöönh n neg tald orvol, olon hüreend huvaagdan nijl gež žanžny tušaahad n amtan züün baruun tijšee bužignaž, hüree tsergijn ihenhijn orson tald n hüreenij Ataman darga dagaldan orž, tsöön hün neg tald orvol, olon hüreegeer huvaagdan tarž, etses süüldee yavah hotsroh hoyor talyn tsereg barag adil šaham bolž, üldeh tsereg n gevel, Nezamajkijn hüree ter čigeeree, mön Umany hüree ter čigeeree, Kanevyn hüree ter čigeeree Steblikivijn hüreenij ih dunduur n, mön Tymašev hüreenij ih dunduur n üldeed, busad n tsöm tataaryn hojnoos mordoh bolov.
Ingež hoyor angi salsan tsergijn al al č tald n čijreg baatar hasag tsereg olon bajv. Tataaryn hojnoos yavah gež zorson tsergijn dund Čerevatyi, bas Pakotypole gedeg övgön sajn er hasag Lemiš, Prokopovič Homa, bas neg gazar udaan togtož čaddaggüj, Lyah gedeg polš nartaj neg üzeltseed, odoo tatartaj üzeltsene gež Demid Popovič mön yavah tsergijn tald oržee. Hüreenij ataman darga naraas Nostyugan, Pokryka, Nevylyčkijn zereg eremgij zorigton hasag erčüüd tatartaj, er čadal, ild meseer üzeltseed avah gež zoržee. Üldeh tsergijn dund č bas sürhij sürhij sajčuul olon bajgaa n hüreenij ataman darga Demytrovič, Kukubenko, Vertihvyst, Balaban, Bulbenko Ostap üldež, bas nertej byartaj hasgaas Vovtuzenko, Čerevyčenko, Stapan Guska, Ohram Guska, Myčola Čusty, Zadorožno, Metelitsya, Ivan Začrutyguba, Mosij Šilo, Diogtyarenko, Sydorenko, Pisarenko, bas neg Pysarenko, bas neg Pysarenko zereg olon sajn hasag er üldžee.
Tsöm, yum üzsen, urt žolootoj uls, Anatolijn ereg haviar č yavž üzsen, Krymijn tsajdam talaar č yavž üzsen, mön Dnepr mörönd tsutgan ordog ih baga gol gorhi, Dneprijn aral tatuur bügdeer yavž, Moldav, Volga, Turk gazraar č ayan dajn hijž, Har tengist hoyor zaluurt hasag zaviar č yavaagüj gazargüj, ed ihtej, öndör gegčijn hölög ongotsyg č tavin zav egnen zeregtsež dajran bajldaž, Turkijn ih olon galer ongots živüülž, neleed č ih darijg pur hijtel utaa bolgož üzsen uls bajžee. Čarhi gutlyn tatlaga bolgož, ünetej nandin hilen torgo tsuu tataž, ömdnij ölgösön huuhnag hetevčee alt, tsehin zoosoor düürgež yavsan uls ažee. Ondoo hünij neg nasandaa edelž barahgüj buyanyg, idež uusaar üren taran ügüj hijsnijg toočivč baršgüj. Höltej n hölhöž hölgüj n mölhöž, najrlan tsengeg gež högžimčnijg hölslön, harsan hünee zočlon najrlasaar, bajdag bühnee hasag erijn yosoor ürž duussan ulsuud bajžee.
Tegevč, tatar uulgalan dajruuzaj gež Dneprijn arlaar end tend huls zegsnij yoroold hundaga, möngön šanaa bugujvč bulž daraagüj hün hovorhon bajsan bajh. Tegevč ezen n ter bulž nuusan gazraa martaž bajhad, höndlöngijn tatar hün olž avna gedeg n čuhag biz dee. Ž̌urmyn nöhöd hijgeed hristosyn šašny tölöö lyah, polš naraas öšöögöö avya gež hotsrohoor sanaa šuluudsan hasag ijmerhüü uls bajžee! Övgön Bovdyug hasag, odoo minij nas bolbol, tataaryn hojnoos höötsöldöhöös öngörčee. Hasag erijn ühleer yas tavya gevel end mön gazar bajna. Nasan etses boloh tsagtaa hristosyn yosny ariun üjlsijn tölöö dajnd nasaa etses bolgohyn hutag bi hedijn tengerees gujdag bilee. Ter hüsel min bütev.
Övgön hasag er nadad, öör gazar üüntej adil sajnaar üheh zavšaan oldohgüj gež helžee.
Olon tsereg yalgarč, tsöm hoyor tijš salaad, hüree hüreegeer hoyor egnee žagssan hojno, žanžin, ter tsergijn žagsaal dunduur öngörön garč:
— Za noyon ah nar, ta nar al al taldaa hariltsan setgel hanaltaj yuu? gež asuužee.
— Setgel hanaltaj gež hariulahad n,
— Za, tijm bajval ünseld hagatsah yos hijtsgee. Dahiž ulaan nüüree üzeh esehijg tenger medeh hereg. Ataman dargynhaa tušaalyg dagaž, hijvel zohih yum hijdeg yosoor hijž yavaaraj. Hasag erijn yosyg ta nar heleltgüj medeh uls šüü dee gehed n bult hasag ünseldev. Urdaar, ataman darga nar ehelž, buural sahlaa šuvtraad, hatsar duhaa ünseltseed gar garaa bariltsan za, noyon ah düü min, dahin bid uulzdag bilüü, ügüj bilüü? gež asuuh geed amnaas n ter üg garč ögsöngüj, buural tolgojtnuud duugüj bodlogo boltsgoov. Yavah üldeh al alind č hijh ažil maš ih gež, hasag erčüüd tsöm salah yos hijvč, hasag tsergijn too horogdsonyg, dajsand medegdehgüj gež odoo mordohgüj haranhuj bürenhij bolgož bajgaad hödlöhöör togtov. Tegeed hüree hüreendee ödrijn hool ideh gež taraad, yavah tsereg n ijm erh taavaaraa süülčijn udaa nojrson amarč bajgaa yum bilüü gesen šig, udtal maš böh untaad, nar žargahad saya bosož, baahan bürenhij bolmogts, teregnijhee gol tosolž ačaagaa urdaar hödölgööd, nöhödtejgöö dahin yoslood ačaany hojnoos ayaarhan hödlöv. Yavgan tsergijn hojnoos mortoj tsereg, morio šavdan isgereh čimee gargahgüj, ayaarhan hödölž, tödhön haranhujd baraa turuugüj bolov. Gagtshüü olon moriny tuurajn tövörgöön büdeg sonsogdož, haranhuj bolohod sajn tosolž čadaagüj buyuu, ergeegüj udsan dugujn haayaa hyahnah čimee sonstov. Mordson tsergijn baraa turuugüj dald orson hojno č hotsorson nöhöd, udtal garaa dallan üdeed, bajr bajrandaa butsaž, olon od tügsnij gereld üzehed ödij tödij nöhöd n yavaad ögč, ačaa teregnij n hagas n šahuu bajhgüj bolsond, hün bür, sanamsargüj bodlogo bolž gunin, nargidag tolgojgoo böhijlgön gonsojžee.
Taras, hasag tsergijn žagsaal, zorig šantranguj bolž, baatar erijn setgeld ül zohih gunig, sem törž bajgaag üzevč, nöhdöös hagatssandaa gunharsan ter setgeldee č dasaagüj n yum bühend tsag hemžee bij gež duugüj bajsan bolovč, dotroo čimeegüj ted bühnijg gev genet hasag erijn zanšlaar guuglaž sergeegeed, hün bürijg urdahaas ilüü l udmaa dagaž tegž čaddag n busad ugsaatny derged, ursgal muutaj golyn derged, usny san dalaj bajgaa yum šig bilee l. Ih dalaj, tsagijn tügšüürtejd orhiron nižignež, uul šig davlagaa dolgilž bajdgijg us bagataj čadal muutaj gol, yaahan güjtseh ažee. Salhigüj nam gümd usny san dalaj bol gol goloos tungalag taviun bögööd nüdnij hužir bolson hyazgaargüj šil tol mandlaa tungalag meltgenüüleh ažee.
Ačaan dund, etgeed höndij šüü bajsan neg tereg ačaag uudal gež zarts nartaa tušaagaad, ter ačaataj tereg n busad tereg, teregnees tom böh bögööd mundag möör n davhar tömör ul tataastaj, ačaa ihtej, bürees sajtaj ührijn böh šireer sürhij hučiž, davirhajtsan argamžaar baglan hüleestej ačaa bajžee. Ter ačaa tergend, Tarasyn zoorinoo udtal hadgalž bajsan huučin sajn arhi boton botongoor2 ačsan n čuhal tsag üe tohioldvol čuhal uram zorig ortugaj gež hasag er bürd nandin ter arhinaas uulgaž čuhal ih tsagt, čuhal ih üjlst hereglene gež avč yavsan bajžee. Olon zarts, ter hurandaagijn tušaal sonsmogts, ačaany züg uhashijn büh argamžijg ildeer tas ogtlon, zuzaan gegčijn šir nemneeg huu tatan avč, boton havčig savtaj arhijg teregnees yaaran buulgav.
— Za, ta bügd šanaga savtaj neg n savaa tos. Sav saalgüj neg n morio usaldag hovoogoo tos. Beelej malgajtaj n beelej malgajgaa tos. Ogt amsartaj yumgüj neg n hoyor algaa havsran tos gež Tarasyn helehed olon hasag er šanaga halbagataj n šanaga halbagaa, mor uslah hovootoj n hovoogoo, beelijtej n beelijgee, malgajtaj n malgajgaa, or yumgüj neg n hoyor algaa havsran tosotsgoosond, Tarasyn zarts nar, tsergijn žagsaal dunduur yavž, hün bürd boton havčig savaas arhi hijž ögöv. Taras olon hasag erijg, minij dohio ögöhöös urd bitgij uu, negen zereg uuna šüü gež zahiad neg üg heleh sanaataj bajžee. Huučin sajn arhi, hedij čadal ihtej bögööd hünij zorigijg hatan bolgoh erdemtej bolovč, zohistoj üg nemen helž ögvöl, arhiny čadal ulam nemegdehijg andahgüj ažee.
— Za, noyon ah düü nar min, ta bühendee sarhad örgöe! geed Taras, ögüülrüün, ene bol namajg ataman bolgosny ačijg hedij ih erhem bolovč hariulž bajgaa yum biš šüü. Nöhdöösöö hagatssany yos č hijž bajgaa yum biš šüü. Ter met züjlijg žič tsagt güjtsetgeh yostoj, odoo tijm tsag araj biš. Ih hüč höls gargaž, hasag erijn gavyaa bajguulah tsag bolood bajna. Za, nöhöd min, negen zereg uuya. Buruu nomton bügdeeree hristosyn šašintan bolž, delhij dahind gants ariun šašin tungalag mandah ter tsag ireg gež, arilsan hristosyn šašny tölöö yuuny ömnö sarhad devšüülen uuya. Bas Sečijgee büh buruu nomton tersüüdijn eröndög bolž, önö udaan mandan togtood, žil ireh tutam, ulam ulam sajn er garč bajg gež eröön hamtatgaya. Bas, urdyn negen tsagt nöhrijn žurmyg evdež tesrüülelgüj, nöhdöö dajsny gart orhilgüj zorson uls bajsan yum šüü gež ač ürijn min ür hüühed n dursaž bajg gež öörsdijnhöö aldryn tölöö sarhad devšüülne. Za, noyon ah düü nar, šašin nomynhoo tölöö sarhdaa devšüüle! gehed n ojr havd n zogsož bajsan erčüüd ötgön duugaar, šašin nomynhoo tölöö! gež duugarč, als hol zogsson n šašin nomynhoo tölöö! gež ölgöž avaad, högšin zaluugüj, tsöm šašin nomynhoo tölöö sarhdaa devšüülen uuv.
— Sečijihee tölöö! gež Tarasyn garaa deeš n örgöhöd, urduur zogsoočin Sečijn tölöö! gež ötgön duugaar örgöž avaad, övgön nastnuud, buural sahlaa hödölgön, Sečijn tölöö! hemeeltseed, zaluus način šonhor šig gedeshijn, Sečijnhee tölöö hemeevel talaar düüren tsuurajtaž, Sečee durdah olon hasag erijn tsuuraj duursav.
— Za, nöhöd min, süülčijnhee balga arhijg altan delhijd oršigč hristosyn šašintny tölöö devšüüle! gehed n altan delhijd oršigč hristos šašintan bühnij tölöö šavhartal arhia uuž, olon tsergijn žagsaal, hüree hüreen dunduur, altan delhijd oršigč büh hristosyn šašintny tölöö gež udtal eröön yosolž uutsgaav.
Sarhad čilsen bolovč, hasag tsereg, garaa örgötsgöön, udtal zogsož, sarhdyn čadlaar nüdend n zorig bayar törövč, bodlogo bolon zogsžee. Tsergijn olz ašig olno. Aztaj neg n altan zoos, erdenijn mes zevseg, hatgamal deel, čerkes hölög mor olno gež ül bodon öör bodol törsön n alsaas harahad, ereg daguu hot balgas, delenč yalaa ovoorson šig üzegden, oj mod, namhan övs šig haragdan, haayaa zahaaraa ergijn hövöö zurshijn üzegdene. Dalbaa darvuult eldev ongots hölög, žigüürten šuvuu šig düürsen uudam ih dalajg alslan harah, čuluurhag öndör ih uulyn orgil deer bodlogo bolson bürged šig orčin tojrny tal gazar, ireedüjdee huv zohiolyg ergenhen harav.
Uudam ter tal n hasag er tednij tsusaar byaldaž, evderhij ačaa tereg hugarhaj selem žadaar düürč, höndlön gudas tsagaan yasaar n tsajlzanhan haragdah bolno bij. Nöž bolson mušgirsan sevlegtej, unžsan sahaltaj tolgoj n, tal düürč, žigüürten bürged hasag erijn nüdijg uhah bolyuu. Uudam talaar delgen düürč tegž etssijn honog hijh n bas č ih hereg ee! Erhem žurmyn üjls talaar öngördög yosgüj. Hasag erijn aldar gavyaa n buuny torhnog dah darijn öčüühen humhi šig zamhran alga boloh yosgüj! Henhdegee hürsen buural sahaltaj huurč övgön buyuu er zorig čadal tögs bolovč, tsel buural tolgojtoj, oyuun ih biligtej övgön hün, tednij aldryg manduulan, čadal iht mergen ügee helehijn tsag bij. Bügdijg ariun mörgöl hijgtün gež sajhan dohio ögöh ötgön duu n hot balgad, ord ovoohojgüj tügtügej gež, üne iht erdem tsagaan alt hajrgüj holin tsutgasan zes honhny hüngenehtej adil, als sonstoh mergen üg n tednij aldar nerijg altan delhijd mandaž, hojčijn amtan, tsöm tednijg šagšin heleltsež yavahyn tsag bij.


IX


Zaporožijnhny negen dunduur n tataaryn hojnoos mordsonyg hotyn hün medsengüj. Hotyn zahirgaany ih tsamhag deerees haruulyn tsereg harahdaa, neg heseg ačaataj tereg, modny dald orsnyg üzevč hasag tsereg, bügeh gež bajgaa bolov uu gež bodood Frants inžener č mön tegž bodžee. Getel zaporožijnhny tsergijn žanžny üg ortoj bajžee. Hotynhon, tödhön, hünseer gačigdsan n ter öngörsön üeijn zanšlaar hotyn tsereg, čuham hečneen hüns hereglel bazaahyg bodsongüj bajžee. Hotoos bajldan garč üze geed, tegž zürhelsen tsergijn negen dunduur n hasagt hyaduulaad, üldsen n hot ruugaa gar hooson butsan orž bilee. Harin žüüd nar, ter sambaand hamag učryg zanšlan medež, Zaporožijnhon, čuham haaš yamar zorilgotoj mordož, hen hen žanžintaj hed hečneen hüree üldsen, yuu hijh sanaataj bajgaag tsöm hedijn negd negengüj medsen tul hotynhon č, tödhön, büh bajdlyg medev. Hurandaa nar, zorig orž bajldana gež zehev. Taras, hotod ih l höltej bolsnyg üzeed, ter učryg medev. Tušaal zaavraa šalamgajlan ögč, tsergijn hüreeg gurvan angi huvaaž, ačaataj tergeer herem met hüreelen batalsan n Zaporožijnhny avtagdahgüj bat arga bajžee. Hoyor hüree tsergijg sem bügüülž talyn negen hesegt evderhij zevseg, hugarhaj žad, üzüürtej gadas šaaž, dajsny morin tsergijg zavšaan tohiohul ter züg šahan hööhöd beldev. Tegeed, hamag zeheh beldeh züjlee güjtseed, hasag tseregt, üg helsen n zorig oruulah gesen biš, tertej tergüj, zorig hatan gež medeh ažee. Gagtshüü setgeldee bodož yavsnaa hele gež üg helsen n:
— Nöhrijn žurmyg noyon ta olond heleh hüsel nad bajna. Manaj gazar oron, urd haayaagüj hüntej bajsnyg övgöd deedseesee ta nar sonsson biz ee. Han balgasaas č altan zoos alba tataž, hot balgas dugan sümeer, bahtaj bayan, noyod maan č oros ugsaany öörijn noyod bajsan. Katolik mörgöltej, dutuu saarmag šašintaj noyod bajgaagüj hereg. Buruu nomtond ter bügdijg avtagdan aldaad yuu č ügüj bolž, bid önčrön üldeed, bidentej öširsön gazar oron maan, tüšigtej sajn er nöhröö aldan önčirsön belevsen em šig üldžee. Tijm tsag üeer bid bie biedee, ah düü bolyo gež gar garaa ögöltsöž, bidnij nöhrijn žuram togtož bilee! Nöhrijn žuram gež, žurmyn deed n bilee.
Sez Mongol ädäbiyättän 1 tekst ukıdıgız.
Çirattagı - Taras Bulba - Mongol hel - 7
  • Büleklär
  • Taras Bulba - Mongol hel - 1
    Süzlärneñ gomumi sanı 4438
    Unikal süzlärneñ gomumi sanı 2192
    0.0 süzlär 2000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 5000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 8000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    Härber sızık iñ yış oçrıy torgan 1000 süzlärneñ protsentnı kürsätä.
  • Taras Bulba - Mongol hel - 2
    Süzlärneñ gomumi sanı 4542
    Unikal süzlärneñ gomumi sanı 2137
    0.0 süzlär 2000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 5000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 8000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    Härber sızık iñ yış oçrıy torgan 1000 süzlärneñ protsentnı kürsätä.
  • Taras Bulba - Mongol hel - 3
    Süzlärneñ gomumi sanı 4609
    Unikal süzlärneñ gomumi sanı 2029
    0.0 süzlär 2000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 5000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 8000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    Härber sızık iñ yış oçrıy torgan 1000 süzlärneñ protsentnı kürsätä.
  • Taras Bulba - Mongol hel - 4
    Süzlärneñ gomumi sanı 4258
    Unikal süzlärneñ gomumi sanı 1986
    0.0 süzlär 2000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 5000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 8000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    Härber sızık iñ yış oçrıy torgan 1000 süzlärneñ protsentnı kürsätä.
  • Taras Bulba - Mongol hel - 5
    Süzlärneñ gomumi sanı 4580
    Unikal süzlärneñ gomumi sanı 1958
    0.0 süzlär 2000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 5000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 8000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    Härber sızık iñ yış oçrıy torgan 1000 süzlärneñ protsentnı kürsätä.
  • Taras Bulba - Mongol hel - 6
    Süzlärneñ gomumi sanı 4460
    Unikal süzlärneñ gomumi sanı 2060
    0.0 süzlär 2000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 5000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 8000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    Härber sızık iñ yış oçrıy torgan 1000 süzlärneñ protsentnı kürsätä.
  • Taras Bulba - Mongol hel - 7
    Süzlärneñ gomumi sanı 4266
    Unikal süzlärneñ gomumi sanı 2092
    0.0 süzlär 2000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 5000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 8000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    Härber sızık iñ yış oçrıy torgan 1000 süzlärneñ protsentnı kürsätä.
  • Taras Bulba - Mongol hel - 8
    Süzlärneñ gomumi sanı 4665
    Unikal süzlärneñ gomumi sanı 2080
    0.0 süzlär 2000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 5000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 8000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    Härber sızık iñ yış oçrıy torgan 1000 süzlärneñ protsentnı kürsätä.
  • Taras Bulba - Mongol hel - 9
    Süzlärneñ gomumi sanı 2881
    Unikal süzlärneñ gomumi sanı 1714
    0.0 süzlär 2000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 5000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    0.0 süzlär 8000 iñ yış oçrıy torgan süzlärgä kerä.
    Härber sızık iñ yış oçrıy torgan 1000 süzlärneñ protsentnı kürsätä.